Copyrights © 2014 KS Boštanj, Izdelal Dejan Knez
- DOMOV
- ZEMLJEVID STRANI
- PIŠKOTKI
Turistično društvo Boštanj je na prelep sončen dan, 6. maja 2017, organiziralo 4. Pohod po naravoslovni poti Azaleja. Udeležilo se ga je okoli 50 pohodnic in pohodnikov.
Zelo dolgo nazaj je popotnik, utrujen od dolge poti, uzrl prostrane gozdove, bogate z divjadjo in gozdnimi sadeži, z dolgim pogledom je objel ravnico ob stičišču rek, danes Save in Mirne, skozi roke je presejal rodovitno zemljo in zadihal svež zrak izpod obronkov okoliških hribov. Na vzpetini je poiskal varno zatočišče zase in svoje bližnje ter pripravil ognjišče, na katerem je pripravil hrano in ob katerem se je ogrel. Zaživel je prvi rod Boštanjčanov, ki je svoja poganska verovanja skozi stoletja nadgrajeval z novimi moralnimi in kulturnimi vrednotami. Izoblikovale so se na podlagi težkih, pogosto krivičnih, a bogatih življenjskih preizkušenj. Razvrstila so se viharna in nestanovitna obdobja, ko so našim daljnim prednikom vladali različni gospodarji. V knjigi 'Boštanj 800 let' (1998) navajajo, da najstarejši sledovi, ki jih je zapustil človek na območju Boštanja, sodijo v čas starejšega dela železne dobe, v 8. do 4. stoletje pred našim štetjem.
Vsako oddobje naše zgodovine je pustilo sledi in pripoveduje svoje zgodbe. Mnoge so že pozabljene, nekatere pa so dokumentirane ali ohranjene v ljudskem izročilu, ki jih krajani prenašamo iz roda v rod. Govorijo o starem boštanjskem gradu, katerega ruševine so od kmečkih uporov vidne še danes, o 'gavgah', kjer so v srednjem veku obešali kaznjence, o grobišču na istem mestu, kjer so kasneje nemški kočevarji pokopavali mrtve, o rastišču rumenega sleča - Azalee pontice, o tradiciji petja svetega Jurija, ribolovu na Mirni, starem boštanjskem vodnjaku pod cerkvijo in še mnogo drugega. Prepletajo se s sedanjostjo, ki jo zaznamuje hitro razvijajoč Boštanj z okolico, obrtna cona s prepoznavno hidroelektrarno, sodobnejša infrastruktura, drugačen način življenja in hitrejši tempo našega vsakdana, ki ga (žal) prinaša doba, ki jo živimo.
Turistično društvo Boštanj želi ohranjati zgodovinske vrednote, tudi tako, da vsako leto organizira pohod po trasi, ki predstavlja nekatere boštanjske znamenitosti. Osrednja posebnost 6 kilometerske poti je rastišče rumenega sleča na gozdnatem griču nad središčem kraja, ki se že od srednjega veka imenuje Gavge. Poleg te botanične naravne vrednote, pojasnjevalne table na poti predstavijo še sadjarstvo z avtohtono sevniško voščenko, čebelarstvo, gozd ter neprecenljivo bogastvo vode, bodisi v obliki številnih studencev kot zlasti z omembo reke Mirne, kjer so nekdaj Boštanjčanke z golimi rokami lovile ribe med njihovim drstenjem. Letošnji pohod je prvič potekal tudi čez vinsko gorico Apnenik.
Po jutranjem prigrizku in pozdravu predsednika društva Aleša Germovška je lokalni turistični vodnik Janez Levstik kratko predstavil kraj. Svojo bogato zakladnico znanja o zgodovini Boštanja in svoje izkušnje je s pohodniki podoživljal še naprej - na starem boštanjskem perišču Vejar, v zapuščenem kamnolomu na Globovškem, pri ostankih graščine Sawenstein in obnovljeni kapeli Sv. Nikolaja (kjer smo boštanjčani zapeli jurjevo pesem), pri ostankih starega gradu, v apneniških goricah, rastišču rumenega sleča, 'na gavgah', na boštanjskem pokopališču, pa še kje. Pohodniki smo obiskali še čebelarja Janeza Jeraja, gostoljubni domačini v Boštanju in Apneniku pa so poskrbeli za okrepčilo.
Med udeleženci pohoda smo bili tako domačini kot naši prijatelji iz Zasavja in nekaterih drugih krajev. Prijeten dan smo zaključili v Boštanju, kjer so članice in člani Društva praženega krompirja Log pripravili okusno malico.
(prispevek in foto M. Simončič)
