Copyrights © 2014 KS Boštanj, Izdelal Dejan Knez
- DOMOV
- ZEMLJEVID STRANI
- PIŠKOTKI
Na spletno stran smo dodali zapisnik 10. redne seje Sveta KS Boštanj, ki je bila 23. junija 2020.
Do starejših zapisnikov sej Sveta KS lahko dostopate iz padajočega menija desno zgoraj ("Svet KS" - "Zapisniki"), oz. jih najdete na povezavi tukaj.
Občina Sevnica obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono ob HE Boštanj, hkrati se razgrne tudi okoljsko poročilo.
Javna razgrnitev bo potekala v času od ponedeljka 15.6.2020 do srede 15.7.2020. Gradivo bo v času javne razgrnitve objavljeno na spletnem portalu Občine Sevnica na povezavi: https://www.obcina-sevnica.si/informacije/Uradne-objave. Ogled gradiva bo mogoč po predhodni najavi tudi v prostorih Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica, v času uradnih ur.
Javna obravnava SD OPPN 2 in okoljskega poročila bo v ponedeljek 13.7.2020, s pričetkom ob 17.00 uri v prostorih TVD Partizan, Boštanj 31, 8294 Boštanj.
Log je v jedru gručasto naselje v dolini reke Save, ki leži na ravnini na desnem bregu reke, ob cesti Radeče – Krško, vzhodno od Boštanja. Nadmorska višina kraja je 181m. Po slemenih in pobočjih skrajnega severnega dela Krškega gričevja so razloženi vinogradniški zaselki Goli Vrh, Reber in Cerov Breg. Spada v Sevniško občino in v krajevno skupnost Boštanj. Na ravnini med Savo in glavno cesto ter nad njo so polja, na gričevju pa prevladuje gozd. V bližini vasi so do leta 1890 kopali svinčevo rudo, danes pa je jugozahodno od jedra večji zapuščen kamnolom. Vas šteje okoli 240 prebivalcev. Kraj ima okoli 90 družinskih hiš. Površina je okoli 286 HA. Cerkev sv. Križa ima še romansko ladjo s portalom iz istega obdobja.
Velika značilnost na Logu so kozolci, postavljeni so predvsem na polju pod cesto. Gre za pomembno sestavino stavbene dediščine na Slovenskem. `Vas` kozolcev na Logu na ravnici ob Savi je eden izmed redkih lepo ohranjenih strnjenih kompleksov kozolcev ob prometnici pri nas. Med njimi so kozolci različnih tipov. Prevladuje pa tip dvojnega kozolca na kozla (cvitar), ki je samostojno stoječ ali pa podaljšan s stegnjencem. Nekaj let nazaj, sta bila zgrajena popolnoma nova kozolca (Novšakov in Perčev). Nekateri kozolci so bili kriti s slamo še desetletja po vojni. Slamnato kritino pa je postopoma zamenjal cementni zareznik. To belosivo cementno strešno kritino so nekoč uporabljali enotno. S to dejavnostjo je okoli leta 1925 na Logu začel Metelko, nato pa Jazbec in Selak. H kozolcu sodi še takoimenovani `hlapec` (lesen stolček s kovinskima kavljema) in `podajač` (vile z dvema kradkima rogljema na dolgem `štilu` drogu, ki so ju uporabljali pri prekladanju žita z voza na `štant`.
V galeriji so slike kozolcev posnete leta 2005. Nekaterih kozolcev danes žal ni več. Fotogalerija >>>
Povzeto po https://www.facebook.com/Log-pri-Sevnici-103425768075037/
Za lažji pregled zazidljivih območij v Sevnici in Boštanju je na voljo informativna karta s prikazom zemljišč za gradnjo stavb. Pripomoček je izdelan na podlagi občinskega prostorskega načrta občine Sevnica (OPN).
Kliknite na karto za povečavo ali na povezavo za prenos karte v pdf formatu.
Rdeče obarvana območja prikazujejo zemljišča, ki so primerna za gradnjo in kjer je gradnja možna takoj po pridobljenem gradbenem dovoljenju. Modro obarvana območja prikazujejo območja podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kjer je predhodno potrebno izdelati strokovne podlage, program opremljanja stavbnih zemljišč in občinski podroben prostorski načrt za celovito območje.
Vpogled v grafični del občinskega prostorskega načrta Občine Sevnica je možen tudi preko spletnega pregledovalnika PISO.
Botanična znamenitnost Boštanja - Azaleja Pontica, ki raste v gozdu nad boštanjskim pokopališčem, se je v teh dneh ponovno razcvela. Vabimo vas, da si jo ogledate in se hkrati nadihate svežega zraka.
Stezica mimo pokopališča v Boštanju, nad farno cerkvijo, nas pelje v gozd nad vasjo. V srednjem veku so tam obešali ljudi, zato kraju še danes pravimo Gauge. Pred drugo svetovno vojno so tu napravili nemško pokopališče, takrat pa je bil menda sem prinešen tudi rumeni sleč - "Rhododendron luteum", redka botanična vrsta opojnega vonja. Ob koncu aprila in v začetku maja, ko cveti, privabi številne občudovalce in sprehajalce.
Od maja 2006 so ob vhodu v gozd z rastiščem postavljene informativne table, ki obiskovalce opozarjajo, da gre za zaščiteno rastišče rumenega sleča.
Rastlina uspeva v zakisanih, mešanih gozdovih, v Sloveniji v gozdu nad Boštanjem in v Brusnicah pri Novem mestu. Sicer pa je grm pogost na strnjenem ozemlju v vzhodni Evropi, po gorah južno in vzhodno od Črnega morja, ob Kavkazu ter v Taurusu v Mali Aziji. Rastlina je upodobljena tudi v grbu Boštanja.
V naših krajih na predvečer, ko goduje sv. Jurij, že od nekdaj ohranjamo tradicijo petja svetega Jurija. Možje in fantje se na več mestih zberemo 23. aprila. Od hiše do hiše jurjevo pesem prav vsako leto zapojemo v Boštanju, Dolenjem Boštanju, na Okiču, Lukovcu, Šmarčni, Preski, na Logu in še kje.
Letos zaradi znanih razmer in posledično ukrepov ob razglašeni epidemiji, dolgoletne tradicije žal ne bomo ponovili. Pesem bo spet odmevala naslednje leto, jurjevi pevci močno verjamemo v to.
Jurjevo pesem lahko kjub vsemu slišite tudi letos. Kliknite na povezavo in prisluhnite, kako smo pevci iz Dol. Boštanja (na fotografiji) zapeli pred tremi leti, in sicer oskrbovancem v domu starejših v Sevnici.
Vabimo vas še k ogledu prispevka s fotogalerijo, ki je nastala ob srečanju jurjevih skupin, v letu 2016.