Na dan kulturnega praznika so Boštanjčani pripravili slovesnost, na kateri so poleg osrednjega slovenskega dne kulture počastili tudi praznik krajevne skupnosti. Ta je po vsakoletni tradiciji priložnost za podelitev priznanja za dolgoletno prizadevno delo v skupnosti, katerega prejemnik je postal Janez Kodeh z Vrha nad Boštanjem. Zahvalo za prepoznavno in uspešno delo v kulturi sta prejela glasbenik Tine Bec in zborovodja Jože Pfeifer.

Kot je v nagovoru izpostavil predsednik krajevne skupnosti Boštanj Jože Udovč, je bilo v minulem letu opravljenih veliko infrastrukturnih investicij, od ureditev cestne in komunalne infrastrukture do vodovodov, opravljena pa so bila tudi druga vlaganja. Zbrane je nagovoril in v družbi predsednika priznanja podelil župan Srečko Ocvirk, kulturni program pa so oblikovali Mešani pevski zbor Zvon in klavirski trio Motive. V družabnem delu srečanja so se zopet izkazali člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj in članice Aktiva žena Boštanj.

Besedilo: Občina Sevnica 
Foto: Janez Levstik

JANEZ KODEH – dobitnik priznanja KS Boštanj za leto 2013, 
ki se podeljuje za pomemben prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju krajanov ter razvoju in ugledu KS Boštanj.

Kodeh Janez je zelo aktiven član vaške skupnosti Vrh, ki se nesebično zavzema za napredek kraja in boljšo kvaliteto bivanja krajanov. Že 30 let, kot član vaškega odbora Vrh, sodeluje pri realizaciji zastavljenih investicij in tako prispeva k razvoju kraja.

Bil je organizator posodobitve vaškega vodovoda na Okiču, ki krajanom zagotavlja oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Aktivno je sodeloval pri delovnih akcijah kot so: izgradnja telefonskega in cestnega omrežja ter gradnja Doma gasilcev in krajanov. Povsod je bil njegov prispevek nepogrešljiv.

Kodeh Janez je vsa leta aktiven član gasilske trojke Okič, kjer svoje gasilsko znanje prenaša na mlajše rodove. Njegove zasluge pa segajo v sam začetek gasilstva na Okiču, kjer je s svojo pripadnostjo gasilstvu in kraju pomagal do opreme.

Vedno je bil pripravljen svoja znanja in veščine s področja gasilstva nadgrajevati in se dodatno izobraževati. Njegov prispevek je bil viden tudi v upravnem odboru PGD Boštanj. Pod njegovim vodstvom je gasilska trojka Okič dosegala odlične rezultate na občinskih tekmovanjih.

Več mandatov je bil član sveta KS Boštanj in predsednik vaškega odbora Vrh – Okič.

Njegova prisotnost je nepogrešljiva pri organizaciji vsakoletne tradicionalne gasilske veselice na Okiču. Tudi bogatega srečelova ne bi bilo brez njegovega širokega znanstva in poznavanja dobrotnikov. Z velikim veseljem in čutom do narave obdeluje vinsko trto v Dobju in Okič, svojo kapljico pa rad deli z vsakomur, ki potrka na vrata njegove zidanice. Ne preseneča dejstvo, da je aktiven član Društva vinogradnikov Sevnica – Boštanj in da tudi njegova vina dosegajo visoke rezultate.

Kodeh Janeza odlikujejo dobrosrčnost in sočutje do sočloveka v stiski. Vedno je pripravljen pristopiti in pomagati, zato je v vasi cenjen krajan.

JOŽE PFEIFER – dobitnik zlate Prešernove plakete Zveze kulturnih društev Sevnica, 
ki se podeljuje za večletno redno strokovno – vodstveno, svetovalno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture v Občini Sevnica ter razvijanja novih oblik in vsebin dela na kulturnem področju.

Jože Pfeifer od rojstva živi v Dolenjem Boštanju. Že kot mlad nadarjen fant je leta 1962 igral orgle pri Mešanemu pevskemu zboru Župnije Boštanj, svoje pevsko znanje in igranje orgel pa je dopolnjeval z učenjem pri skladatelju Francu Mihelčiču v Ljubljani. Kmalu je prevzel vodenje domačega cerkvenega zbora in ga vodil do leta 1969, kot pevec pa mu je ostal zvest vse do danes.

V začetku šestdesetih se je Jože Pfeifer družil z mladimi fanti iz Boštanja, kjer so v domači vasi veliko prepevali. Močna želja po organiziranju pevske skupine v Boštanju je tudi njega gnala, da je bil leta 1964 soustanovitelj zelo znanega Okteta Boštanjski fantje – kasneje Jurija Dalmatina, ki ga je kot umetniški vodja vodil prvih deset let in v njem tudi pel. Odličen tenorist z izjemnim posluhom je v oktetu prepeval in korepetiral skoraj 39 let ter tako družno s pevci večkrat ponesel slovensko pesem in ime domačega kraja tudi izven meja, še posebej med Slovence po svetu.

Ob podpori in naklonjenosti vodstva ter delavcev konfekcije Lisca Sevnica, kjer je bil zaposlen, je leta 1976 ustanovil Mešani pevski zbor Lisca Sevnica, ki ga kot zborovodja vodi skoraj 30 let. V istem letu je pomagal ustanoviti tudi Mešani pevski zbor konfekcije Jutranjka Sevnica, katerega je vodil 3 leta. Ob razumljivo številnih ženskih glasovih v novoustanovljenih zborih je primanjkovalo moških glasov, zato je v začetku na prve vaje in nastope povabil kar svoje pevske prijatelje iz boštanjskega okteta. Le ti so se prijazno odzvali in nekaj časa prepevali v obeh zborih.

Leta 2003 je prevzel vodenje moške pevske skupine Encijan pri Planinskem društvu Lisca Sevnica, v kateri prepeva od ustanovitve. Od leta 2012 pa kot mentor sodeluje z obetavnim fantovskim kvartetom Jarica iz Zabukovja nad Sevnico in tako dragocene izkušnje prenaša na mlade.

Njegovo delovanje sega tudi na področje ohranjanja ljudskega izročila, saj v domačem Dolenjem Boštanju od fantovskih let poje in vodi eno od skupin jurjevcev, ki tako od svojih očetov in prednikov ohranjajo izjemno lepo tradicijo vsakoletnega jurjevanja. Nepogrešljiv tenorist pa je tudi pri moški skupini v Boštanju za različne priložnostne nastope.

V več kot petdesetih letih svojega zelo ustvarjalnega delovanja je prispeval in še daje pomemben delež k ohranjanju pevske kulture v domačem kraju in v občini Sevnica, pa tudi k bogatitvi mnogih veselih, žalostnih trenutkov ter ljudskih običajev preprostih ljudi, zato med ljubitelji petja od blizu in daleč uživa spoštovanje. Njegova dolgoletna izpričana zvestoba do slovenske pesmi, naj si bo narodne, umetne ali cerkvene, je bila vedno za vzgled pripadnosti domačemu kraju, slovenski kulturi in domovini.

TINE BEC – dobitnik Škerjančeve nagrade Srednje glasbene in baletne šole – Konservatorija za balet in glasbo Ljubljana, 
ki se podeljuje v spomin na slovenskega skladatelja, dirigenta in pedagoga Lucija Marija Škerjanca in jo prejmejo posamezniki za izjemne dosežke na področju glasbenega udejstvovanja.

Tine Bec, rojen leta 1993 v Brežicah, je svojo glasbeno pot začel z igranjem klavirja pri petih letih na Glasbeni šoli v Sevnici v razredu prof. Iris Matić, zaključil pa v razredu prof. Urške Zelenović. Po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu (2008), se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, smer glasbeni stavek. Eno leto se je učil pri prof. Janezu Osredkarju, nato pa ga je prevzel prof. Črt Sojar Voglar. Leta 2010 je pod mentorstvom prof. Božene Hrup opravil tudi sprejemni preizkus za klavir kot glavni predmet, ter se naslednji dve leti učil klavir pri prof. Ireni Koblar. Po uspešno opravljeni maturi in sprejemnem preizkusu, je jeseni 2012 začel študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se trenutno izobražuje v razredu red. prof. Janija Goloba, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa nadaljuje študij klavirja pri prof. Damjani Cvetko.

V času šolanja je prejel mnoga priznanja in nagrade na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2006 je pod mentorstvom prof. Katje Krnc na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) prejel zlato plaketo in 3. nagrado v disciplini solfeggio. Istega leta je za svoj uspeh prejel tudi Županovo nagrado Občine Sevnica, ki je podeljena najbolj nadarjenim učencem osnovnih in glasbenih šol v občini. Leta 2008 pa se je pod mentorstvom prof. Betke Cimperšek ponovno udeležil državnega tekmovanja iz solfeggia in ponovno prejel 3. nagrado ter srebrno plaketo. Za uspehe je istega leta ponovno prejel Županovo nagrado Občine Sevnica, ter predvsem zaradi uspehov na področju glasbe postal tudi Zoisov štipendist.

V času šolanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, se je začel zanimati tudi za kompozicijo, katere prvin se je učil pri prof. Črtu Sojarju Voglarju. Tako je leta 2009  javno izvedel svojo prvo skladbo imenovano Rambling minute dance za klavir. Leta 2010 se je prav tako pod mentorstvom prof. Črta Sojar Voglarja ponovno udeležil državnega tekmovanja iz solfeggia ter prejel zlato plaketo in 2. nagrado. Leta 2011 je svojo prvo zborovsko delo imenovano Domovini, katere avtor besedila je Simon Gregorčič, predstavil na mednarodnem natečaju zborovskih skladb Ignacij Ota. Istega leta pa je bila izvedena tudi njegova prva skladba za komorno zasedbo imenovana Latin Interlude za violino, flavto in kitaro. Leta 2012 pa je na državnem tekmovanju iz solfeggio ponovno prejel 2. nagrado in zlato plaketo. Istega leta je bila njegova skladba Battaglia di tritono e cromatica za klavir (ali slovensko, Boj tritonusa in kromatike) izbrana kot obvezna skladba v višji kategoriji do 19 let na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov Chopinov Zlati prstan. Jeseni istega leta pa je Zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija v Slovenski Filharmoniji izvedel njegovo priredbo pop uspešnice Bicikl.

Tine se je že večkrat predstavil tudi kot komorni glasbenik in korepetitor. Leta 2011 je začel kot korepetitor sodelovati s solopevkami in s solopevci iz razreda prof. Edite Garčević Koželj. Istega leta je z njimi na tekmovanju solopevcev Lazar Jovanovič v Beogradu osvojil dve prvi nagradi v kategoriji komorna glasba. Leta 2012 pa so na solopevskem tekmovanju Bruna Špiler v Črni gori osvojili tri prve nagrade. Od septembra 2012 je pod vodstvom prof. Tomaža Lorenza tudi pianist v klavirskem triu, ki je na mednarodnem tekmovanju Ars nova v Trstu prejel 2. nagrado ter posebno nagrado za izvedbo Tinetove avtorske skladbe Forgotten memories za klavirski trio, ki je bila izvedena tudi na zaključnem koncertu finalistov tekmovanja Ars nova. Septembra istega leta pa se je v razredu prof. Edite Garčević Koželj začel učiti tudi solopetje. Decembra je na tekmovanju solopevcev Lazar Jovanović  v Beogradu prejel prvo nagrado v moški predkategoriji (do 19 let), ter še dve prvi in dve drugi nagradi v kategoriji komorna glasba.

Kot pianist se izpopolnjeval tudi na seminarjih in poletnih šolah pri prof. Claudiu Martinezu Mehnerju, pri prof. Tatjani Ognjanović ter pri prof. Ireni Koblar. Kot korepetitor je sodeloval z mnogimi svojimi vrstniki, tako na raznih koncertih kot na avdicijah in tekmovanjih. Med vrstniki je znan tudi kot inštruktor kontrapunkta in harmonije, pri Zboru KGBL pa deluje tudi kot korepetitor in asistent. Kot pianist se je predstavil že na več recitalih in nastopih, sodeloval pa je tudi kot pianist v orkestrih. Napisal je tudi že mnogo priredb za različne zasedbe predvsem božičnih in ljudskih pesmi ter slovenskih popevk in svetovnih pop uspešnic, ki so bile izvedene v različnih krajih po Sloveniji.