Copyrights © 2014 KS Boštanj, Izdelal Dejan Knez
- DOMOV
- ZEMLJEVID STRANI
- PIŠKOTKI
Prizadevni člani Turističnega društva iz Boštanja so v soboto, 16. januarja 2016, organizirali 3. Mešjakov večer. Dogodek je privabil številne krajanke, krajane in obiskovalce iz drugih krajev. Ker smo boštanjčani od nekdaj tesno povezani s sadjarstvom, je bila glavna nit letošnjega dogajanja razstava jabolk, ocenjevanje jabolčnikov in kulinarika z jabolki.
Pred več kot 100 leti je bila v Boštanju sadjarska podružnica, pomemben pečat pri vzgoji sadja pa je pustil nadučitelj Alojz Račič, ki je v Boštanj s Čateža prispel leta 1893. Na prireditvi je Živko Poljšak razstavil diplomo, ki jo je davnega leta 1929 njegov ded Alojz Erjavec dobil za prvo mesto na sadjarski razstavi v Boštanju. Naša avtohtona sorta jabolk "Sevniška voščenka" je upodobljena v boštanjskem grbu. Številni krajani za svoje potrebe, nekateri pa tudi za prodajo, tudi danes negujejo tradicijo pridelave sadja, sadnega soka, jabolčnika, sadjevca ali sadnega kisa.
Za prijetno kulinarično doživetje na Mešjakovem večeru so poskrbele članice aktiva žena iz Boštanja, obiskovalcem so ponudile obilen posladek jabolčnih slanih in sladkih peciv, pa tudi stare, skoraj pozabljene jedi, kot npr. jabolčni močnik. Pri razstavi starejših in novejših sort jabolk so sodelovale sadjarske družine, ki v Boštanju oz. v okolici v večjem obsegu še pridelujejo sadje - družine Poljšak, Orešek in Hrovat. Razstavljenih je bilo 44 različnih sort, od tega je nekaj vzorcev prispevala Kartuzija Pleterje. Jože Kuhar iz Boštanja, znan tudi kot uspešen čebelar, je nazorno opisal način cepljenja in sajenja jablan, Aleš Germovšek pa je predstavil rez sadnega drevja. Članice Društva Ajda Posavje so organizirale izmenjavo doma pridelanih semen za vrtove in njive. Čebelar Janez Levstik iz Mrtovca je med drugim nazorno opisal vlogo čebel pri opraševanju sadnega drevja, v pokušino pa je ponudil svoje pridelke, vključno z mešanico jabolčnika in medu, ki pomaga proti raznim vnetjem, srčnim boleznim in drugim obolenjem. Domači jabolčni kis in sadjevec je predstavil Ivan Cajner iz Okiča ter podal nekaj koristnih napotkov iz "domače lekarne". Iz Preske so na prireditvi sodelovali Hrovatovi in Severjevi. Na kmetiji Hrovat še vedno rastejo stara sadna drevesa v visokodebelnih sadovnjakih, ki jih ne gnojijo in ne škropijo, iz jabolk pridelujejo odličen sok in jabolčnik, ki je po mnenju gospodarja Toneta odličen še po več letih, o tem se je prepričal tudi po uspešnem sodelovanju na tekmovanjih doma in v tujini. Tudi Mojca Sever, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Preske, uspešno promovira svoje izdelke, s katerimi dosega odlične rezultate. Obiskovalci smo se prepričali o visoki kakovosti njenih marmelad in peciva z jabolki. Študentke Višje strokovne šole Grm Novo mesto so opisale učne programe in nanizale uspehe, ki jih dosegajo pri študiju in praktičnem delu, tudi v šolskem sadovnjaku, predstavitev dejavnosti pri vzgoji mladega kadra pa je dopolnil direktor centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto Tone Hrovat. Predstavnik Kozjanskega parka Adrijan Črnelč je govoril o ohranjanju starih travniških sadovnjakov in predstavil "Kozjanske jabke". Spregovorila je tudi ambasadorka sevniške voščenke - sevniška slikarka Jerca Šantej.
V sklopu prireditve je bilo (dan prej) v Boštanju izvedeno 1. ocenjevanje jabolčnikov, na katerem je bilo ocenjenih 20 vzorcev. Degustacijsko komisijo je vodila dr. Tatjana Košmerl iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, priznanja in diplome sta sodelujočim na prireditvi podelila župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik Turističnega društva Aleš Germovšek. Najvišjo oceno (17,77 točk, od 20 možnih) je za pridelani jabolčnik dosegel Srečko Hribar. Skladno s slovenskim pravilnikom o ocenjevanju jabolčnikov je prejel srebrno odličje.
V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Boštanj, Ljudski godci skupine Azaleja Boštanj, možje iz Zavin so demonstrirali mletje in prešanje sadja. Prireditev je povezoval Ciril Dolinšek.
Bogato fotogalerijo,ki jo je posnela Judith Zgonec, najdete tudi na FB strani društva, na povezavi tukaj.
(tekst in foto M. Simončič)
